Spletno mesto uporablja piškotke za zagotavljanje najboljše učinkovitosti spletne strani.
Z nadaljevanjem brskanja po strani se strinjate z uporabo piškotkov. Za več informacij kliknite tukaj

Weber Saint-Gobain - Official website of the company

Vlaga v gradbeni konstrukciji

Vzroki za povečano vlažnost v zidovih so lahko različni:

  • nepravilna izvedba
  • nepravilnosti v času projektiranja
  • neustrezni način uporabe objekta
  • slabi in neustrezni materiali

Posledice vlage v zidovih so vizualna degradacija in odpadanje ometov, poslabšanje toplotne izolativnosti, razvoj alg in plesni, korizija kovinskih elementov in poškodbe zaradi zmrzali.

Vlaga v stavbah

Pogoj za vlažnost v gradbenih materialih je poroznost materiala. V poroznih materialih je vlaga prisotna zaradi:

• Higroskopnosti materiala (higroskopnost povečuje prisotnost soli, ki nase vežejo vlago)
• Absorbcije vlage s kapilarnim vlekom iz okoliških materialov s katerimi je objekt v neposrednem stiku
• Akumulacije vlage kot posledice kondenzacije vodne pare (podhladitev stene v primerjavi z ozračjem)

Kot vlažen oz. moker material označujemo tist material, pri katerem je vsebnost vlage tako velika, da lahko pride do poškodb samega materiala in/ali njegovih oblog. Mejno vrednost je težko oceniti.

Vlaga v gradbenem materialu in njena spreminjajoča se vsebnost vpliva na:

• Propadanje gradbenega materiala
• Kristalizacijo soli
• Dimenzijske spremembe
• Spremembe izolacijskih lastnosti (1% višja vlažnost zidu pomeni 5% višjo toplotno prevodnost)
• Zmrzovanje
• Kemijsko propadanje gradbene substance zaradi agresivnih komponent v atmosferi, vodi in zemlji (soli in oksidi iz atmosfere)
• Biološko propadanje gradbene substance in zaključnih slojev zaradi alg, plesni, mahov, lišajev...

Nihanja vlažnosti v materialu so največkrat vzrok dimenzijskih sprememb materialov poleg tektonskih premikov. Nihanje vlage povzroča premike v konstrukcijskih sklopih in povzroča napetosti ki vodijo do nastanka deformacij, lomov in razpok, ki so zlasti vidne na vrhnjem zaključnem sloju. Velikost deformacij je odvisna tudi od vrste gradbenega materiala in njegovega delovanja (krčenja in raztezanja) ob različnih vsebnostih vlage. 

Vlažnost materialov

Običajni trdni materiali (ometi, malte, zidaki in kamni) so relativno malo higroskopni (poroznost znaša 5%). Vlažnost pri nasičenem zraku v teh materialih je manjša od 5%. V kolikor zaznamo večjo vlažnost jo lahko označimo kot prekomerno in je za to potrebno poiskati vzroke.

V materialih, ki pa so visoko porozni (npr. 40%) pa je 5% vlažnost zanemarljiva.

Porozen material absorbira vodo s kapilarnim vlekom. Absorbcijska sila je večja pri materialih z manjšimi porami.

Načini vstopa vlage

• Kapilarni vlek

• Higroskopičnost soli na površini

• Kondenzacija na površini

• Zamakanje meteornih vod

• Difuzija vodne pare

Vlaga in zmrzal

Led ima manjšo gostoto in večji volumen kot voda. Zmzovanje vode pomeni ekspanzijo, ki povzroči poškodbe na poroznih materialih. Najpogotejša in najvidnejša poškodba je progresivna erozija površinskega sloja (zaklučnega ometa), ki nastane zaradi loma pornih struktur ob zmrzovanju vlage. Stopnja poškodb je odvisna od nasičenosti z vlago. Bolj ko imajo materiali nizek koeficient nasičenosti bolj so odporni proti zmrzovanju. V tem pogledu so fasadni zaključni sloji izredno odporni na zmrzovanje.

Vlaga in kemijske poškodbe

Najpogostejša oblika kemijskih poškodb je izluževanje v vodi topnih materialov ob izhlapevanju vode iz gradbenega materiala (soli) in izluževanje topnih materialov na površini, ki raztapljajo gradbeni material (dušikovi in žveplovi oksidi ki vežejo dušikovo in žveplovo kislino).

Vlaga, kapilarni dvig in soli

O kapilarnem dvigu vlage govorimo takrat, ko stena ob svojem vznožju kapilarno vsrkava vlago iz terena. Najpogostejši razlog za to  so neobstoječe oz. slabo izvedene, prekinjene  ali poškodovanje plasti hidroizolacije. Kapilarni dvig vlage je teoretično možen tudi do 10 m nad tlemi.

S kapilarnim dvigom v steno vstopajo soli, ki se tako transportirajo po gradbeni substanci in kristalizirajo na površini ob izhlapevanju vlage. Pri tem se ob kristalizaciji povečajo vulumen in tako drobijo pore gradbene substance. Na površini tako nastanejo neravnine.

Soli zaradi svoje higroskopičnosti, nase vežejo vlago iz zraka in tako povečujejo vlažnost gradbene substance tudi tam, kjer sicer ne obstaja vir vlage. Nakopičena sol hkrati ovira nadaljne izhlapevanje vlage. Gradbeni material se težko posuši in je tako zelo dovzeten za poškodbe iz naslova zmrzali.

V povezavi s kapilarnim vlekom, soli pospešujejo progresivno dvigovanje vlage višje po steni. Pri tem se sproščajo na drugem mestu in spet poškodujejo material. 

Obstaja več vrst soli:
kloridi - solna kislina (lahko kuhinjska sol NaCl). S posipanjem proti zmrzovanju tal povzročimo, da stopljena v vodi prodira v konstrukcijo skozi podzidek.
sulfati - žveplena kislina. Nastaja pri izgorevanju fosilnih goriv, ki vsebujeo žveplo.
nitrati - solitne kisline. Nastajajo pri gnitju beljakovin in živalskih odpadkov. Ob kristalizaciji ustvarjajo volumenski pritisk, ki je primerljiv s povečanjem volumna zaradi zmrzovanja vode, in povzročajo hitro propadanje ter drobljenje gradbene konstrukcije.

Preprečitev kapilarnega dviga je možna le z utrezno in kvalitetno izvedeno hidroizolacijo objekta, ki loči konstrukcijske sklope od neposrednega dotika s podlago.

Vlaga zaradi zamakanja

Primeri:
Izliv vode zaradi poškodovanih instalacij
Zamakanje atmosferske vode zaradi mehanskih poškodb ovoja stavbe
Navlažietv delov stavbe v primeru požara

Vlago v konstrukciji je izredno težko posušiti. Teoretično potrebujemo 0,694 kWh/l za izhlapevanje vode. Če te toplote ne zagotovimo iz zunanjih virov, se med izhlapevanjem vode temperatura površin, ki so navlažene (in že tako predstavljajo toplotni most), še dodatno znižuje. To je eden izmed razlogov, zaradi katerih so vlažne stene stavbe hkrati tudi hladne.