Spletno mesto uporablja piškotke za zagotavljanje najboljše učinkovitosti spletne strani.
Z nadaljevanjem brskanja po strani se strinjate z uporabo piškotkov. Za več informacij kliknite tukaj

Weber Saint-Gobain - Official website of the company

Splošno o fasadnih sistemih

Vplivni dejavniki

Objekt je vedno potrebno obravnavati kot celoto in ga povezati s prostorom v katerega je umeščen. Če naj funkcionalnost, gospodarnost in bivalno ugodje dosežejo visoko kakovost in skladnost, je potrebno upoštevati pri načrtovanju objekta in njegovega ogrevanja veliko dejavnikov:

  • okolje in lokacija objekta,
  • konstrukcijska zasnova in oblika objekta,
  • vrsta gradnje (stara/novogradnja),
  • notranja razporeditev prostorov,
  • sestava in lastnosti ovoja objekta,
  • način uporabe.

Za toplotno ugodje v objektu je pomembna temperatura zraka in njena porazdelitev po prostoru ter sevalnost toplote (hladu) obodnih površin.

Temperatura zraka v prostoru ni dejanski kazalec temperaturnega ugodja, temvec je dejanski kazalec ugodja, ki ga občuti človek, minimalna razlika med temperaturo zraka v prostoru in temperaturo obodnih površin. Eden izmed pogojev bivalnega ugodja je, da je razlika med temperaturo zraka in srednjo sevalno temperaturo čim manjša (manj kot 2° C). Pri tem je ključnega pomena izolacija okoli gradbene konstrukcije.

Lokacija objekta

Najugodnejša je lega objekta na prisojni strani, zaščitena pred vetrom. Razlika med različno lociranimi objekti lahko pripelje tudi do 20 % večjih (manjših) toplotnih izgub (prihrankov) objektov. Lokalno so temperaturne razlike med objekti, lociranimi v hladni in senčni dolini, in objekti na odprtem od 2 do 5° C.

Veter na izpostavljenih legah povečuje konvekcijske toplotne izgube in nekakovostno tesnenje objekta lahko pomeni nekajkratno povečanje toplotnih izgub.

Oblika objekta

Glede na obliko in razgibanost objekta ter fasade imajo objekti ob enaki prostornini različne toplotne izgube. Le-te se večajo z večanjem zunanje površine fasade. Navedene toplotne izgube opisuje oblikovni faktor, ki je razmerje med površino zunanjega ovoja in prostornino objekta. V primerjavi s samostojno pritlicno družinsko hišo, ki ima najbolj neugodno razmerje, ima dvoetažna stavba enake stanovanjske površine za okoli 20 % manjšo zunanjo površino in temu sorazmerno manjše toplotne izgube. Vrstna hiša ima okoli 30 % manjšo zunanjo površino, medtem ko je pri štirietažni kompaktni stanovanjski stavbi zunanja površina ovoja stavbe kar za polovico manjša kot pri samostojni enodružinski hiši.

Umestitev objekta v prostor

Weber fasada, barve fasade

S pravilno orientacijo stavbe in primerno razporeditvijo oken učinkovito izkoristimo sončno energijo, ki lahko nadomesti del energije, potrebne za vzdrževanje bivalnih temperatur. Priporočljivo je na južni strani vgraditi večja okna z dodatno toplotno zaščito (rolete, polkna), na ostalih straneh, zlasti na severni, pa manjša okna. Razvrščanje bivalnih prostorov v stavbi na jug in servisnih prostorov na sever je pomembno tako zaradi kakovosti bivanja kot tudi zaradi učinkovite izrabe sončne energije. Prostori z enakim temperaturnim režimom naj bodo razporejeni skupaj. Zelo visoke prostore ali celo prostore, načrtovane preko vec etaž, je zelo težko enakomerno ogreti, pri čemer porabimo tudi več energije.

Vrsta gradnje

Tako pri novogradnjah kot pri sanacijah je cilj izolirati in izdelati učinkovito ter lepo fasado. V nasprotju z novogradnjo se pri starih objektih srečujemo z obstoječimi dolžinami napuščev, okenskih polic in odprtin, ki nas omejujejo pri debelini fasadnih sistemov. Posebno pozornost je potrebno posvetiti hidroizolaciji in morebitnim težavam s kapilarno vlago.