Spletno mesto uporablja piškotke za zagotavljanje najboljše učinkovitosti spletne strani.
Z nadaljevanjem brskanja po strani se strinjate z uporabo piškotkov. Za več informacij kliknite tukaj

Weber Saint-Gobain - Official website of the company

Informacije o podlagah

Pri planiranju izdelave fasade moramo biti pozorni tudi na tip gradnje in elemente gradbene kostrukcije. Različni fasadni sistemi lahko bolje izkoriščajo lastnosti različnih podlag oziroma omilijo težave in izkoristijo prednosti, ki izhajajo iz narave gradbene podlage.

Pri izbiranju najprimernejšega fasadnega sistema in primernega materiala za toplotno zaščito stavbe upoštevamo veliko kriterijev.

Za vas smo pripravili izbor fasadnih sistemov glede na gradbeno podlago. V programu izberite vrsto vaše podlagi in predstavili vam bomo najprimernejši weber fasadni sistem.

V nadaljevanju si lahko preberete več o različnih podlagah.

Splošno o najpogostejših gradbenih podlagah za fasadne sisteme.

Gotovo je najbolj izpostavljena lastnost fasadnih sistemov toplotna prevodnost - λ [W/m2K]. Čim manjša je toplotna prevodnost, toliko boljši je toplotnoizolacijski material. Na doseženo toplotno zaščito stavbe vpliva debelina in toplotna prevodnost toplotnoizolacijskega materiala. Merilo za toplotne izgube skozi element ovoja zgradbe je toplotna prehodnost U [W/mK], ki mora biti čim manjša, če želimo dobro toplotno izoliran ovoj stavbe.

Pri odločanju med razpoložljivimi fasadnimi sistemi je poleg toplotne izolativnosti pomembno upoštevati še druge kriterije, kot so požarna varnost, difuzijska prepustnost, tlačna trdnost, stisljivost, trajnost, občutljivost na navlaževanje. Vedno bolj se zavedamo tudi pomena okoljskih kriterijev, kjer upoštevamo količino energije, potrebne za proizvodnjo izolacijskega materiala in možnost njegove reciklaže.

Odločitev o izbiri materiala je povezana s predvidenim mestom in načinom vgradnje. Pogosto pa je pomemben faktor pri odločanju tudi cena materiala.

Gradnja iz opečnih blokov

opeka

Najpogostejši način gradnje je še vedno opečna gradnja, pri čemer so zidaki lahko iz polne ali votle opeke. V zadnjem obdobju so v opekarnah razvili tako imenovano termo opeko, ki ji dodajajo žagovino, pri nekaterih vrstah pa tudi papirni mulj. Med žganjem dodatki zoglenijo, na njihovih mestih pa nastanejo žepki, napolnjeni z zrakom. S tem se doseže od 20 do 30 % boljše toplotnoizolativne lastnosti v primerjavi s klasično opeko, kar pomeni, da je treba vgraditi manj dodatne toplotne izolacije. Večji upor toploti pa so dosegli tudi z gostejšim satovjem v notranjosti. Poleg tega je takšna opeka še poroznejša od običajne, zato je njena paroprepustnost večja.

Kljub izboljšanim faktorjem toplotne izolativnosti pa je vgradnja izolacije ne samo priporočljiva, ampak nujno potrebna. Zavedati se moramo, da je funkcija fasadnega sistema tudi prenašanje vseh napetosti, ki se dogajajo na površini zaradi temperaturnih sprememb, preprečevanje toplotnih mostov in hkrati prestavitev točke zmrzišča (točka 0°C) iz konstrukcije v izolacijo. S tem preprečimo propadanje opeke zaradi zmrzovanja vodne pare, ki prehaja skozi stene. Glede na navedene lastnosti opeke lahko uporabljamo vse weber.therm fasadne sisteme. Specifične karakteristike glede različne toplotne in zvočne izolativnosti, paroprepustnosti, odpornosti na vlago in končnega izgleda pa ponujajo možnost izbire med njimi.

sanacije in obnove

Sanacija objekta

Razne sanacije, obnove in vzdrževalna dela danes predstavljajo vse večji delež gradbenih del. O sanaciji govorimo, ko gre za objekt, na katerem se kažejo sledi obrabe, problematika vlage, soli, alg, plesni itd. Brez dobro izvedene hidroizolacije so tudi drugi sanacijski postopki praktično brez pomena, kot tudi vgradnja fasadnih sistemov, navkljub temu da je pri nas veliko stavb toplotno še popolnoma neizoliranih. Sanacija je torej razlog tehnične ali estetske narave, včasih pa se zahteva samo obnova po ohranitvi originalnega izgleda. Preden pa izberemo rešitev, pa je potrebno poznati problematiko individualnega objekta:

Vlaga in soli - uničevalci objektov

Vlaga v zid vstopa in po njem potuje na več načinov:

kapilarni vlek vlage
Zelo pogosta težava pri slabo izvedeni hidroizolaciji objekta oziroma odsotnosti le-te. Vlaga se dviga po gradbeni konstrukciji - ponavadi iz zemlje. S seboj prinaša soli in druge škodljive snovi, ki zaradi higroskopične narave učinek skozi čas še potencirajo.

higroskopičnost
Soli (kloridi, sulfati in nitrati) so higroskopične. V stiku z vlago se transportirajo po gradbeni konstrukciji in ob kristalizacijo povečujejo prostornino. V porah gradbene konstrukcije prihaja do napetosti, ki poškodujejo gradbeno substanco. Kristalizacija pod zaključnim slojem povzroča izbokline in luščenje zaključnega sloja ali barve. Nase zopet vežejo vlago in pospešujejo kapilarni vlek.

Obstaja več vrst soli:

kloridi - solna kislina (lahko kuhinjska sol NaCl). S posipanjem proti zmrzovanju tal povzročimo, da stopljena v vodi prodira v konstrukcijo skozi podzidek.

sulfati - žveplena kislina. Nastaja pri izgorevanju fosilnih goriv, ki vsebujeo žveplo.

nitrati - solitne kisline. Nastajajo pri gnitju beljakovin in živalskih odpadkov. Ob kristalizaciji ustvarjajo volumenski pritisk, ki je primerljiv s povečanjem volumna zaradi zmrzovanja vode, in povzročajo hitro propadanje ter drobljenje gradbene konstrukcije.

  • hidrostatični pritisk - voda, ki zaradi nepravilnega odvajanja in nagiba zateka proti gradbeni konstrukciji.
  • kondenzacija - voda, ki zaradi podhladitve stene pod temperaturo ozračja vlaži površino stene.

 

Priporočeni fasadni sistemi
Pred vgradnjo fasadnega sistema je potrebno poiskati povzočitelja vlage in vzroke odpraviti. Največkrat je potrebno na od vlage poškodovanih zidovih poskrbeti za horizontalno in vertikalno hidroizolacijo objekta, določiti vrsto škodljivih soli, celotno obremenjenost ter očistiti soli s pomočjo poroznih sanacijskih ometov, ki zidove kar se da osušijo. Pri tem smo pozorni na zaščito tal s folijo, ki preprečuje, da bi soli iz obremenjenega ometa zašle v zemljo ob objektu.

Po končanem razsoljevanju gradbene konstrukcije, izdelavi hidroizolacije in pregledu ter pripravi podlage, kjer bo vgrajen fasadni sistem, je objekt pripravljen za vgradnjo fasadnega sistema.

Fasadni sistemi, priporočeni za sanacijo in obnovo starih in poškodovanih objektov, imajo skupno lastnost - paroprepustnost. Izolacijsko jedro v kombinaciji z ostalimi sistemskimi materiali zagotavlja maksimalno paroprepustnost in gradbeni konstruciji omogoča enakomerno difuzijo vodne pare skozi ostale elemente sistema.

 

betonska gradnja

Beton kot najuniverzalnejši gradbeni material že stoletja navdušuje z možnostmi njegove uporabe. Betonski zidaki se uporabljajo predvsem pri gradnji objektov ali delov stavb, za katere je predvidena večja obremenitev, za zidanje kleti oz. vogalov in nosilcev pri gradnji hiše. Beton ima slabo paroprepustnost in predvsem slabo toplotno izolativnost.

 

Prednost betonskih zidakov pred klasičnim vlivanjem je predvsem čas. Beton se namreč precej dolgo suši. Pri gradnji stanovanjskih objektov se armiranobetonski zidovi uporabljajo predvsem pri izgradnji podpornih stebrov in nosilnih plošč.

Vendar pa vremenski vplivi iz okolja, spremembe v načinu uporabe in napake v izgradnji hitro povzročijo poškodbe in jasno opozarjajo, da tudi ta potrebuje zaščito. Pri izdelavi armatur iz železa velikokrat pozabimo, da moramo poskrbeti tudi za njihovo ustrezno zaščito pred korozijo.

weber.therm fasadni sistemi tako ne ponujajo samo toplotne izolacije, ampak ščitijo beton in ohranjajo njegove lastnosti. Slednje največkrat botrujejo izboru weber.therm family fasadnega sistema, vsekakor pa vam priporočamo bolj izolativne in paroprepustne sisteme kot so weber.therm plus ultra 022 in weber.therm clima, ki s svojimi visokimi kriteriji in tehničnimi lastnostmi pripomorejo k še bolj učinkoviti zaščiti in ohranitvi njegovega jedra v primeru povečane vlažnosti pod izolacijo.

 

montažna gradnja

Montažna gradnja

Zaradi ekološke osveščenosti in potrebe po hitri gradnji je gradnja montažnih objektov v porastu. Tipična montažna stena je najpogosteje sestavljena iz lesene konstrukcije, mavčno kartonskih plošč, izolacije eps ali mineralne volne, parne zapore ali ovire, OSB plošč in podobno.

Izbor navedenih materialov nam sicer otežuje vgradnjo fasadnih sistemov, rešitev pa poznamo v sistemu weber.therm flex, na osnovi disperzijskih ali namensko dvokomponentnih lepil, ki nam omogoča optimalno rešitev za montažno gradnjo.

 

V weber.therm flex fasadnem sistemu obstajata dve rešitvi:

1. uporaba brezcementnih disperzijskih fasadnih lepil za lepljenje izolacijskih plošč, ki zagotavljajo fleksibilnost oprijema na zahtevno leseno podlago. Disperzijska fasadna lepila za izdelavo armirnega sloja z visoko elastičnostjo preprečujejo nastanek razpok in povečujejo odpornost na mehanske obremenitve.

2. uporaba dvokomponentnih cementnih lepil za lepljenje in armiranje. Z dodatkom druge komponente, AC-emulzije, povečamo natezno trdnost in odpornost na razpoke zaradi možnega delovanja podlage.

 Zaključni sloj v sistemu weber.pas trend, idealno zaključuje elastičnost sistema zaradi visoke vsebnosti silikonske baze. Akrilni zaključni sloj pa omogoča izbiranje med vsemi odtenki po weber barvni lestvici. Možna pa je tudi izdelava odtenkov po želji.

gradnja iz porobetona

Osnovne sestavine porobetona so kremenčev pesek, apnenec in voda, v zidaku pa je v tisočih porah ujet zrak. Zaradi tega ima dobre toplotnoizolativne lastnosti. Material je porozen in se preprosto obdeluje, kar omogoča hitro gradnjo. Zaradi sestave je proizvodnja lahko zelo natančna, zato dimenzije posameznih zidakov minimalno odstopajo, kar omogoča tudi natančno zidanje sten.

Kljub najvišji toplotni izolativnosti med vsemi, v praksi največkrat uporabljenimi gradbenimi materiali, pa tovrstna gradnja ne izpolnuje zahtev po toplotni izolativnosti, ki jih je predpisala zakonodaja. Glede na toplotno prevodnost konstrukcije je priporočljiva dodatna vgradnja toplotne izolacije, ki objektu:

1. izboljša faktor toplotne prevodnosti in
2. prepreči, da bi točka zmrzišča vodne pare nastajala v gradbeni konstrukciji

Predvsem zadnja lastnost je pomemben argument v hladnem obdobju, ko vlaga zaradi parcialnega tlaka prehaja skozi elemente sistema iz notranjosti objekta proti okolici. Zaradi paroprepustne narave plinobetona so paroprepustni fasadni sistemi edina logična rešitev, ki popolnoma izkoriščajo to lastnost gradbenega materiala.