Spletno mesto uporablja piškotke za zagotavljanje najboljše učinkovitosti spletne strani.
Z nadaljevanjem brskanja po strani se strinjate z uporabo piškotkov. Za več informacij kliknite tukaj

Weber Saint-Gobain - Official website of the company

Alge in plesni

Alge in plesni so mikroorganizmi, ki v naravnem okolju lahko tvorijo čudovite oblike življenja. Toda že dolgo jih ne najdemo samo v naravi. V evoluciji so se naučile preživeti v najrazličnejših okoljih in na najrazličnejših materialih. Tako jih najdemo na strehah, asfaltu, betonskih zidovih, celo na steklu in kovini, ter tudi na fasadah.

Nastanek in življenski pogoji

Alge se razmnožujejo z vetrom in je zato z njimi treba računati vsepovsod. Predpogoja za njihovo rast sta vlažnost in svetloba. Velika večina alg stalno živi v vodi. Nekatere alge pa (pre)živijo izven vode. Vlago črpajo iz zraka (padavine, vodna para) – “zračne alge” ali aerofiti. Prehranjujejo se večinoma z ogljikom in dušikom, ki ju črpajo iz ogljikovega dioksida (fotosinteza) in dušikovih spojin v zraku.

Ogljik je eden bistvenih elementov za razvoj in rast alg. S pomočjo fotosinteze pridobivajo ogljik iz CO v zraku. Nekatere modre alge uporabljajo dušik iz zraka. S pomočjo svetlobe oz. sonca in ob uporabi vodika iz vode predelujejo in izkoriščajo enostavne anorganske spojine. 

pogoji za razvoj kolonij alg

• prisotnost alg (npr. v zraku)
• zadostna vlaga na/v konstrukciji ali okolici
• primerna podlaga (hranilne snovi, oprijem, …)
• primerna temperatura
• ugoden pH

Vzroki

Glavni vzrok za nastanek oziroma razvoj plesni je prekomerna vlažnost materiala. Iz strokovne literature je znan podatek, da že relativna vlažnost med 80 in 85 % zadošča za razvoj plesni. Določene vrsti plesni lahko preživijo v zelo izsušenem stanju in tako čakajo na nastop ugodnih razmer za ponoven razvoj.

Temperatura na površini gradbenih elementov odločilno vpliva na rast in vrsto mikroorganizmov. Že najmanjše temperaturne razlike so lahko odločujoče za njihovo rast. Nastanejo lahko pri vsakršni temperaturi, najbolj pa jim ustreza temperaturno območje med 0 in 40 stopinj celzija.

O pojavni vrsti mikroorganizmov odloča pH vrednost; v visokoalkalnem območju niso obstojni. Najboljši pogoji za rast so v pH vrednosti med 4,5 in 6,4. To pomeni, da jim najbolje ustreza kislo okolje.

Vzroki v gradbeništvu

Čeprav so vse strani fasade določene zgradbe izdelane iz enakega materiala, se lahko zaradi razlik v vlažnosti in temperaturi na posameznih mestih pojavi rast alg in plesni. Posebej ogroženi predeli so severne in vetrovne strani, podzidki, senčne lege itd. Pojav alg na gradbeni konstrukciji je praviloma znak previsoke vlažnosti materiala, njegove površine in hitrosti osušitve.

 

 

Vpliv bližine dreves in nadstreška
fasade - alge in plesni

 Lega zgradbe
Okolje in geografska lega imata vpliv na morebitno rastje. Ugodno deluje tudi bližina voda, jezer, rečnih korit, kompostnikov, kmetijsko obdelovalnih površin, kot tudi neposredna bližina drevja in grmovja ter osenčenost, megla in senčne lege.

Vplivni elementi:
• orientacija fasade
• zasenčenost, zavetrje
• nadstreški in ostali elementi na fasadi
• škropljenje ob padavinah
• bližina dreves, vodotokov, …
• stopnja toplotne zaščite fasade (vrsta in debelina zaključnih slojev)
• načrtovanje in izvedba detajlov
• razpoke na fasadi
• struktura fasade
• konvekcija vodne pare (okna)
• pogostost megle – lokalno vreme

 

 

 

levo: fasada brez izolacije desno: fasada z izolacijo
fasade - alge in plesni

Toplotna zaščita

Eden izmed razlogov zakaj se na starejših objektih niso pojavljale alge in plesni na fasadi v takšnih obsegih kot danes je bil ta, da na objekte niso vgrajevali toplotne izolacije. Ko so v mrzlih obdobjih ogrevali notranje prostore, je toplota prehajala skozi steno in ogrevala ter posledično sušila zaključni sloj in tako eliminirala primarni pogoj za nastanek alg in plesni - vlago.

Toplotna izolacija, ki pomeni ugodnejšo bivalno klimo v notranjih prostorih, v hladnem obdobju preprečuje prehod toplote iz notranjih prostorov do zaključnega sloja. Vlažni zaključni sloji se zato počasneje oz. sploh ne sušijo. 

Ta podaljšan čas sušenja ob omočenju fasade in nižja temperatura zunanje površine v zimskem času pomeni idealne pogoje za nastanek alg in plesni.

Hkrati prihaja na fasadni površini do radiacijskega hlajenja v jasnih nočeh in podhladitve površine pod temperaturo ozračja. Ob tem se ustvarja površinska kondenzacija in omočenje zunanjega sloja fasadnega sistema, kar tudi ustvarja boljše pogoje za nastanek alg in plesni.

1. slika: levo: južna stran brez toplotne izolacije desno: severna stran z dodano toplotno izolacijo 2.slika: Nepravilno prezračevanje s priprtim oknom 3.slika: Slaba izvedba - zatekanje meteorne vode
fasade - alge in plesni

Vzroki, odvisni od časa gradnje in vzroki konstrukcijske narave

Kot nadaljnji vzrok za nastanek alg in plesni lahko navedemo načrtovanje časa gradnje in konstrukcije. Zaradi vedno krajših časov gradnje in “gradnje pozimi” se zmanjšuje čas mirovanja in posledično možnost izsušitve med posameznimi fazami gradnje. Posledica tega je visoka vsebnost vlage v zidovju. Manjkajoči strešni žlebovi, pomanjkljivi vodni odtoki (npr. kapljajoča voda iz napuščev in okenskih polic), premalo tesna priključna mesta, tvorjenje kondenza na fasadi, ki ga lahko povzročijo tudi nizke temperature na površini zunanjih sten zaradi večje toplotne izolacije, kot tudi drugi vplivni dejavniki. 

Rast alg na zgradbah in gradbenih elementih vedno kaže na to, da je na prizadetih mestih visoka vlažnost materiala ali površin, oz. da to vlažnost ni mogoče dovolj hitro odpraviti. To je lahko samo začasen pojav.  

Alge na toplotno zaščitni fasadi so navadno (verjetno) le estetski problem. Možna težava, ki nastane je, da se na odmrlih plasteh alg lahko razvijejo gobe ali lišaji, ki pa poškodujejo zaključni sloj. 

Preprečevalni ukrepi

Primer poskusa sanacije kontaktne fasade s toplotno izolacijo iz polistirena in zaključnim slojem na mineralni osnovi.Sanacija: Fasada s prezračevalno toplotno izolacijo in oblogami iz cementnih vlaknenk. Rezultat po 7 letih: Ponoven pojav alg.
fasade - alge in plesni

Konstrukcija
S konstrukcijskimi ukrepi se prepreči nastanek vlažnosti:
• zadostni strešni in vertikalni žlebovi
• usmerjeni vodni odtoki
• gladke površine gradbenih elementov
• zaščita pred škropljenjem (izgradnja podzidka, prekritje s pločevino, napušči, terase, pravilna izvedba okenskih polic)

Okolica zgradbe
Pri posebej izpostavljenih legah je treba biti posebej pozoren pri načrtovanju in konstrukciji oziroma pri izbiri proizvoda.

Izbira proizvoda
Premazi fasad v nobenem primeru ne povzročajo in/ali pospešujejo rast alg in plesni. Domača proizvodnja ometov plasira na trg samo proizvode, če govorimo o ometih za zunanjo uporabo, ki v celoti ustrezajo zahtevam fasadnega ometa. Kjer so predpogoji za rast alg in plesni posebej ugodni, je treba uporabiti izbrane materiale, ki med drugim z ustreznim biološko učinkovitejšim zaščitnim slojem upočasnijo pojav alg in plesni.

Čas gradnje
Pri izdelavi načrta za potek gradnje je treba upoštevati zadosten čas mirovanja, da se gradbeni elementi lahko posušijo. Notranji ometi in estrihi se načeloma dokončajo pred izdelavo fasade.

Vzdrževanje
• odvodnjavanje površinske vode od zgradbe
• čiščenje strešnih žlebov
• takojšnja odprava škode na vodnih odtokih
• kontrola tesnjenja razteznih fug in po potrebi njihova obnova
• preprečevanje vlažnosti (kontrola drenaže)
• čiščenje snega
• po potrebi čiščenje fasade (npr. s curki pare)
• odstranitev nastalega rastlinskega rastja.

Učinkovitost zaščitnega sloja in hidrofobiranja s časom popusti, zato je treba zaščito fasade redno obnavljati, npr. z ustreznimi opleski.

Da bi se izognili vlažnosti in onesnaženju ter posledični rasti alg in plesni na fasadi, je treba tudi po dokončanju zgradbe izvajati vzdrževalne ukrepe.

Sanacija alg in plesni

Če se na fasadi pojavijo madeži, je treba najprej preveriti, kakšne vrste so in kateri so odločilni vzroki za njihov nastanek. Ali gre za alge, glive oziroma celo lišaje, se lahko nedvoumno ugotovi samo s pomočjo mikroskopa. Ugotoviti je potrebno možne vzroke, presoditi o izvedljivosti njihove odprave (zelo redko!) in definirati omejitev problema (lokalna težava ali po celotni površini?). Nečistoče in alge v splošnem pomenijo zgolj optično pomanjkljivost, medtem ko glive in lišaji lahko fasado poškodujejo. Zato je smotrna vključitev posebnega strokovnjaka. V vsakem primeru so priporočljivi ukrepi za popravilo, saj se lahko glive in lišaji pojavijo kot posledica rasti alg. Pri sanaciji je potrebno izbrati kompatibilna kemijska sredstva, saj napačni materiali povečajo možnost nastanka razpok na zaključnem sloju in s tem povzročijo nevarnost poškodb sloja toplotne zaščite.

Saint-Gobain Weber Terranova razpolaga z naslednjo rešitevijo:

Oznaka izdelka: G610
weber – odstranjevalec alg je biocidni pripravek proti algam, plesnim, lišajem in mahovom - raztopina, embalirana v 10 kg plastenki.

Področje uporabe
weber odstranjevalec alg uporabljamo za sanacijo fasadnih in ostalih površin, na katerih je prišlo do nastanka in razvoja alg, plesni in ostalih mikroorganizmov. weber odstranjevalec alg vsebuje algicidne in biocidne sestavine, s pomočjo katerih lahko zavremo in preprečimo njihovo rast oziroma razvoj. Izdelek ne povzroča škodljivih hlapov in ni jedek. Uporabljamo ga lahko na naslednjih podlagah: ometi, fasade, betoni, naravni in umetni kamni, notranji zidovi in podobno. Vsebnost algicidov in biocidov v pripravku je v skladu z direktivo 98/8/ES, ki določa enotne pogoje, pod katerimi se biocidni proizvodi dajejo v promet na trgu EU.

Lastnosti
weber – odstranjevalec alg ne učinkuje samo površinsko. Visoka penetracija omogoča globinsko uničevanje trosov in s tem zatiranje nadaljnega nastanka in razvoja rastlinskih škodljivcev. Izdelek ne povzroča škodljivih hlapov in ni jedek. Uporabljamo ga lahko na naslednjih podlagah: ometi, fasade, betoni, naravni in umetni kamni, notranji zidovi in podobno.

Poraba
Poraba je odvisna od stopnje okuženosti, jakosti in gostote škodljivcev ter znaša od 0,2 kg/m do 0,3 kg/m , odvisno od pripravljene koncentracije.

Surovinska sestava
Kvarternarne amonijeve spojine in spojine aldehidnih usedlin.

Izvedba
Umazanijo, alge, mah in podobne nečistoče sprva odstranimo mehansko s pomočjo krtače. V odvisnosti od jakosti in gostote škodljivcev suho podlago premažemo ali popršimo z nerazredčeno ali razredčeno (redčimo z vodo v razmerju do 1 : 4) raztopino. Po 24 oziroma 48 urah (odvisno od stopnje okuženosti) površino speremo s pomočjo visokotlačnega čistilca. Po osušitvi površino ponovno premažemo ali popršimo z nerazredčeno ali razredčeno (redčimo z vodo v razmerju do 1 : 4) raztopino. Ko je površina suha jo prebarvamo z weber.ton mikroarmirano silikonsko barvo, kateri je v proizvodnem postopku dodan algicid (po predhodnem naročilu). Po opravljenem delu si temeljito umijte roke. Pri delu v zaprtih prostorih poskrbite za ustrezno zračenje. Temperatura pri izvedbi: vsaj +5°C podlage in zraka. Izogibamo se delu ob neposrednem osončenju in nevarnosti omočenja površin.

Za vse dodatne informacije in pojasnila pokličite na telefonsko številko (0)1 781 80 10 ali obiščite našo internetno stran www.weber-terranova.si.