Toplotna prehodnost ovoja stavbe
Toplota prehaja skozi ovoj stavbe zaradi temperaturne razlike med toplim zrakom v prostoru in hladnim zunanjim zrakom v smeri nižje temperature. Izgubljanja toplote ne moremo zaustaviti, lahko pa ga zmanjšamo z izboljšanjem toplotne izolativnosti obodnih konstrukcij.
Kakovost toplotne zaščite ovoja stavbe opisuje toplotna prehodnost konstrukcijskega sklopa, ki pove, koliko toplote preide v časovni enoti (1 sek) skozi površino 1 m2 konstrukcije, če je razlika temperatur zraka na obeh straneh konstrukcije 1 K.
Toplotno prehodnost konstrukcijskega sklopa označujemo z U (W/m2K) in je odvisna od vgrajenih materialov, njihove toplotne prevodnosti in debelin njihovih plasti. Vrstni red plasti v sklopu ne vpliva na njegovo toplotno prehodnost, pomemben pa postane, ko govorimo o toplotni akumulativnosti in toplotnem odzivu stavbe na spremenljive toplotne razmere v okolju. Nizko toplotno prehodnost obodnih konstrukcij dosežemo z vgradnjo toplotno izolacijskih materialov.
Čim manjša je toplotna prevodnost snovi, toliko boljše so njene toplotno izolacijske lastnosti. Toplotna prevodnost snovi λ (W/mK) pove, koliko toplote preide v časovni enoti (1 sekunda) skozi 1 m2 snovi z debelino 1 m pri temperaturni razliki 1 K.
Pri večslojnih konstrukcijah je potrebno računsko preveriti, če razporeditev posameznih materialov v sklopu gradbenofizikalno ustreza. Zlasti je pomemben položaj toplotne izolacije, kajti neustrezna sestava plasti lahko privede do navlaževanja materialov in do trajnih poškodb. Vsak sistem razporeditve plasti in položaj toplotne izolacije v ovoju stavbe ima svoje zahteve ter dobre in slabe lastnosti. Glede na način uporabe zgradbe je potrebno izbrati optimalnega, zato pri načrtovanju stavbe našemu strokovnjaku pojasnite vaše potrebe in želje.
U vrednost oz prehod toplote skozi ovoj stavbe
Iz prikazane skice je razvidna povprečna letna poraba energenta za 1 m2 zunanje stene brez in z toplotno izolacijo.
Vrednost koeficienta toplotnega prehoda U (W/m2K), pomnožena s 100, približno pove kolikšna bo poraba kWh/letno, pomnožena z 10 pa, kolikšna bo poraba m3 zemeljskega plina oziroma litrov kurilnega olja.







